Vsi ljudje smo naravnani tako, da skušamo doseči čim več s čim manj truda. Tako je tudi pri iskanju zaposlitve, zato se marsikdo odloči, da bo začel kar pri konkretnih stvareh – kontaktiranju delodajalcev, pisanju prošenj, morda celo osebnim obiskovanjem. Poudariti pa je potrebno, da bo akcija učinkovita šele, ko opravite tudi analizo sebe in okolja ter postavite jasne cilje, kot določajo prvi trije karierni koraki, vendar pa mora tudi akcija biti pravilno izvedena:

AKTIVNO ALI PASIVNO ISKANJE ZAPOSLITVE: Zdi se nam, da se delo lahko dobi le takrat, ko delodajalec to objavi ali pa preko vez in poznanstev, ki pa jih nimamo. To enostavno ne drži, hkrati pa nas takšno razmišljanje ne bo pripeljalo daleč, saj:

• Delodajalci potrebujejo zaposlene, da lahko ustvarjajo dobiček. Prazno delovno mesto je večji strošek od zasedenega.
• Prosta ali potencialno prosta delovna mesta se v večini primerov ne objavljajo javno. Delodajalci so praviloma pripravljeni zaposlovati, če se pojavi primeren kandidat.
• Delodajalci zaposlujejo, da bi rešili svoj problem, zato morajo v iskalcu videti reševalca problemov.
• Iskanje zaposlitve je služba s polnim delovnim časom. Trud, ki ga vložite v iskanje je sorazmeren z uspehom.

Pri vsem tem pa mora biti odnos do iskanja zaposlitve pravi. V tem pogledu ste se, kot iskalec zaposlitve, prelevili v tržnika oz. komercialista. Prodajate namreč svoje znanje, svoje sposobnosti in spretnosti.